Medkulturni odnosi in integracija v vzgojno-izobraževalni praksi

 

AKTUALNA USPOSABLJANJA

 

Vsebina:

1 osnovni migracijski pojmi in izzivi integracije
2 Slovenci kot izseljenci in manjšine v preteklosti in danes
3 ženske in otroci kot selivci skozi zgodovino
4 politike vključevanja in izključevanja
5 medkulturnost skozi primere dobrih praks
6 manjšine, mi drugje in drugi pri nas
7 madžarska/italijanska manjšina se predstavi
8 raznolikost v spoštovanju in sodelovanju

Koordinatorica: dr. Mirjam Milharčič Hladnik, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Izvajalke in izvajalci: Andrea Bartolle (Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti/Comunita' autogestita costiera della nazionalita' italiana, dr. Aleksej Kalc (ZRC SAZU, ISIM), dr. Klara Kožar Rosulnik (ZRC SAZU, zunanja sodelavka), dr. Marina Lukšič Hacin (ZRC SAZU, ISIM), dr. Mirjam Milharčič Hladnik (ZRC SAZU, ISIM), dr. Jernej Mlekuž (ZRC SAZU, ISIM), dr. Jutka Rudaš (Univerza v  Mariboru, Filozofska fakulteta), dr. Mateja Sedmak (Znanstveno-raziskovalno središče Koper), dr. Natalija Vrečer (ZRC SAZU, zunanja sodelavka), dr. Maja Zadel (Znanstveno-raziskovalno središče Koper), dr. Judit Zagorec Csuka (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta).

 

Opis kvalitativnih ciljev:

V seminarju boste spoznali osnove migracijskih pojmov in zakonitosti pojavov, ki so soustvarjali zgodovinsko in sodobno podobo večkulturne, večjezične in večverske slovenske in evropske družbe. V zgodovinski in sodobni perspektivi se boste seznanili z različnimi oblikami izključevanja in vključevanja v odnosih med večinskim prebivalstvom, manjšinami in priseljenci. Spoznali in izmenjali boste vzgojno-izobraževalne oziroma pedagoško-andragoške strategije in prakse za kvalitetno  poučevanje in delovanje v jezikovno, etnično, versko in kulturno raznolikih vzgojno-izobraževalnih institucijah in širši družbi.

  1. Udeležence bomo seznanili z osnovnimi migracijskimi pojmi (migracija/selitev, emigranti/izseljenci, imigranti/priseljenci, ekonomske, podnebne, politične selitve, prosilci za mednarodno zaščito (azil), manjšine.
     
  2. Za lažje razumevanje (in poistovetenje) bomo navajali slovenske primere in predstavili: Slovence kot manjšine v sosednjih državah in slovenske izseljence po vseh celinah (ekonomske, politične izseljence, begunce) – v primerjavi z manjšinami in priseljenci na Slovenskem.
     
  3. Ženske in otroci so aktivni akterji v migracijskih procesih, udeležencem bomo predstavili primere iz slovenske in svetovne zgodovine.
     
  4. Politike vključevanja ali izključevanja tako manjšin kot priseljencev so se skozi stoletja spreminjale. Udeležence bomo seznanili s politikami izključevanja  (aparthaid, rezervati, getoizacija), nasilnega vključevanja (asimilacija, utopitev/melting pot) in vključevanja (multikulturalizem, medkulturalizem, integracija, inkluzija).
     
  5. Z udeleženci bomo prediskutirali, kaj pomeni medkulturnost in kako jo razvijati: ali je dovolj, da samo vemo, da Drugi obstaja in da ga ohranjamo na varni distanci (parafrazirano po Žižku) ali pomeni medkulturnost sodelovanje »med« različnimi skupinami, med katerimi prihaja do večkratnega sodelovanja, interakcije, delovanja, spoznavanja drug drugega, spoštovanja, preseganja predsodkov, premagovanja (neupravičenih) strahov pred neznanim? Da postane – z večkratnim, večletnim, tudi od avtoritete spodbujenem sodelovanju (avtoriteta: učitelj, ravnatelj, lokalna, pokrajinska, državna oblast) – neznano znano.
     
  6. Udeležence bomo seznanili z osnovnimi teoretičnimi pojmi, kdo so etnične, jezikovne, narodne manjšine v primerjavi z drugimi manjšinami v sociološkem pomenu besede (tudi ranljive skupine), ki se pojavljajo v družbi raznolikosti: spol, veroizpoved, posebne potrebe, spolna usmerjenost.
     
  7. Udeležence bodo predstavniki manjšin seznanili s pravicami italijanske in/ali madžarske manjšine, z oblikami institucionalnega, društvenega in drugega delovanja obeh manjšin. Predstavili bodo medije (televizijske in radijske oddaje, časopisje v italijanščini, madžarščini), različna šolska sistema (slovenske šole z italijanskim učnim jezikom ali dvojezične slovensko-madžarske šole), kulturne in politične organizacije, pomen predstavnikov v parlamentu, različna kulturna področja, na katerih delujejo, npr. izdajanje dvojezičnih  in/ali prevedenih književnih besedil, s katerimi želijo priti tako do večinske kot do manjšinske populacije.
     
  8. S konkretnimi primeri dobrih praks bomo ponazorili, kako živeti raznolikost v spoštovanju in sodelovanju, izhajajoč iz ljudi v lokalnem okolju ter nenasilne komunikacije, medkulturnega dialoga in razvoja medkulturne zmožnosti vseh prebivalcev (ne le priseljencev ali manjšincev, kot si pogosto napačno predstavljajo predstavniki večine).