Medkulturni odnosi in integracija v vzgojno-izobraževalni praksi

 

 

AKTUALNA USPOSABLJANJA

 

Opis kvalitativnih ciljev:

V seminarju boste spoznali osnove migracijskih pojmov in zakonitosti pojavov, ki so soustvarjali zgodovinsko in sodobno podobo večkulturne, večjezične in večverske slovenske in evropske družbe. V zgodovinski in sodobni perspektivi se boste seznanili z različnimi oblikami izključevanja in vključevanja v odnosih med večinskim prebivalstvom, manjšinami in priseljenci. Spoznali in izmenjali boste vzgojno-izobraževalne oziroma pedagoško-andragoške strategije in prakse za kvalitetno  poučevanje in delovanje v jezikovno, etnično, versko in kulturno raznolikih vzgojno-izobraževalnih institucijah in širši družbi.

 

Vsebina:

1 osnovni migracijski pojmi in izzivi integracije
2 Slovenci kot izseljenci in manjšine v preteklosti in danes
3 ženske in otroci kot selivci skozi zgodovino
4 politike vključevanja in izključevanja
5 medkulturnost skozi primere dobrih praks
6 manjšine, mi drugje in drugi pri nas
7 madžarska/italijanska manjšina se predstavi
8 raznolikost v spoštovanju in sodelovanju

 

1. Osnovni migracijski pojmi in izzivi integracije. Seznanili se boste z osnovnimi migracijskimi pojmi (migracija/selitev, emigranti/izseljenci, imigranti/priseljenci, ekonomske, podnebne, politične selitve, prosilci za mednarodno zaščito (azil), manjšine. Spoznali boste konkretne primere iz bogate slovenske in evropske zgodovine, ki jih lahko uporabite v različnih vzgojno-izobraževalnih okoliščinah, pri različnih predmetih in medpredmetnih povezavah.

2. Slovenci kot izseljenci in manjšine v preteklosti in danes. Za lažje razumevanje (in poistovetenje) se bomo osredotočili na slovenske primere in predstavili: Slovence kot manjšine v sosednjih državah in slovenske izseljence po vseh celinah (ekonomske, politične izseljence, begunce, pregnance) – v primerjavi z manjšinami in s priseljenci na Slovenskem – v zgodovinski in sodobni perspektivi.  Pogovorili se bomo o lokalnih značilnostih različnih izseljenskih in priseljenskih tokov in procesov ter o tem, kako lahko vsebine vključimo v izobraževalno in vzgojno delo na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega sistema.

3. Ženske in otroci kot selivci skozi zgodovino. Ženske in otroci so aktivni akterji v migracijskih procesih, o katerih vemo malo. Predstavili vam bomo primere ženskih in otroških migracij na slovenskem etničnem ozemlju v preteklosti, in sicer kot izhodišče za diskusijo o pomembnih vprašanjih migracijske politike sodobne evropske in slovenske družbe. S primeri iz svojih lokalnih okolij in lastnih družinskih in osebnih zgodb boste dopolnili kompleksno sliko ženskih in otroških migracij, s katero lahko pri otrocih in mladih spodbudimo razmišljanje in razumevanje sodobnih vprašanj begunstva in migracij.

4. Politike vključevanja in izključevanja. Politike vključevanja ali izključevanja manjšin in priseljencev so se skozi stoletja spreminjale. Seznanili se boste s politikami izključevanja  (aparthaid, rezervati, getoizacija), nasilnega vključevanja (asimilacija, utopitev/melting pot) in vključevanja (multikulturalizem, medkulturalizem, integracija, inkluzija) skozi zgodovinske primere. V pogovoru in na delavnici boste ugotavljali, kako vam lahko širše razumevanje politik vključevanja in izključevanja pomaga pri vsakodnevnih izzivih dela v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

5. Medkulturnost skozi primere dobrih praks. Skupaj bomo ugotavljali, kaj vse (lahko) pomeni medkulturnost in na kakšne načine jo je mogoče razvijati v vzgojno-izobraževalnih institucijah, lokalnem okolju in v širši družbi:  sodelovanje, interakcije, delovanje, spoznavanje drug drugega, spoštovanje, preseganje predsodkov, premagovanje (neupravičenih) strahov pred neznanim. Izmenjali bomo primere dobrih praks tako iz ožjega pedagoškega področja kot tudi na področju lokalnega okolja in povezovanja z različnimi institucijami: s knjižnicami, z nevladnimi organizacijami, z mladinskimi centri in podobno.

6. Manjšine, mi drugje in drugi pri nas. Seznanili se boste z osnovnimi teoretičnimi pojmi, kdo so etnične, jezikovne, narodne manjšine v primerjavi z drugimi manjšinami v sociološkem pomenu besede (tudi ranljive skupine), ki se pojavljajo v družbi raznolikosti: spol, veroizpoved, posebne potrebe, spolna usmerjenost. Pogovorili se bomo o manjšinah in ranljivih skupinah, katere izzive prinaša spoštovanje njihovih pravic in upoštevanje njihovih potreb v vsakodnevno vzgojno-izobraževalno delo.

7. Madžarska/italijanska manjšina se predstavi. S predstavniki narodnih manjšin se boste pogovorili o pravicah italijanske in/ali madžarske manjšine ter se seznanili z oblikami institucionalnega, društvenega in drugega delovanja obeh manjšin. Spoznali boste medije (televizijske in radijske oddaje, časopisje v italijanščini, madžarščini), različna šolska sistema (slovenske šole z italijanskim učnim jezikom ali dvojezične slovensko-madžarske šole), kulturne in politične organizacije, pomen predstavnikov v parlamentu, različna kulturna področja, na katerih delujejo, npr. izdajanje dvojezičnih  in/ali prevedenih književnih besedil, s katerimi želijo priti tako do večinske kot do manjšinske populacije.

8. Raznolikost v spoštovanju in sodelovanju. S konkretnimi primeri in izmenjavo primerov dobrih praks iz lokalnih okolij bomo zaokrožili seminar in skupaj razmislili, kako živeti raznolikost v spoštovanju in sodelovanju, izhajajoč iz konkretnih razmer v lokalnem okolju ter nenasilne komunikacije, kako živeti medkulturni dialog in razvijati medkulturno zmožnost vseh prebivalcev.

 

Koordinatorica: dr. Mirjam Milharčič Hladnik, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Izvajalke in izvajalci: Andrea Bartolle (Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti/Comunita' autogestita costiera della nazionalita' italiana, dr. Aleksej Kalc (ZRC SAZU, ISIM), dr. Klara Kožar Rosulnik (ZRC SAZU, zunanja sodelavka), dr. Marina Lukšič Hacin (ZRC SAZU, ISIM), dr. Mirjam Milharčič Hladnik (ZRC SAZU, ISIM), dr. Jernej Mlekuž (ZRC SAZU, ISIM), dr. Jutka Rudaš (Univerza v  Mariboru, Filozofska fakulteta), dr. Mateja Sedmak (Znanstveno-raziskovalno središče Koper), dr. Natalija Vrečer (ZRC SAZU, zunanja sodelavka), dr. Maja Zadel (Znanstveno-raziskovalno središče Koper), dr. Judit Zagorec Csuka (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta).