Ničelna toleranca do nasilja: izzivi in problemi

 

Grafit na pročelju stavbe Mestne občine Maribor Foto: Marko Pigac/MP Produkcija
(http://www.pigac.si/2015/02/05/svastika-nigeri-vun-smrt-nigerom/!!fotka-51481)

 

 Prijava: KATIS

 

AKTUALNA USPOSABLJANJA

 

Opis kvalitativnih ciljev:

Seminar omogoča slušateljicam in slušateljem, da z interdisciplinarnim in vsebinsko zaokroženim pristopom pridobijo širši vpogled v problematiko nasilja. V okviru seminarja ne obravnavamo le različnih pojavnih oblik nasilja, temveč se posvečamo tudi pomembnejšim konceptualnim vprašanjem. Seminar tako zariše lok od fizičnega nasilja pa vse do velikokrat spregledanih oblik strukturnega nasilja ne eni strani, na drugi strani pa od osnovnih pravnih in psiholoških vidikov nasilja v družini, na delovnem mestu in med vrstniki, vse do socioloških analiz in filozofskih konceptualizacij nasilja. Z vodenimi diskusijami vam omogočamo poglobljen premislek o nekaterih na videz samoumevnih vidikih nasilja in tako pokažemo na morebitne pasti, ki jih pogosto prinašajo raznovrstne poenostavitve. Ob aktualnih družbenih primerih, tudi svojih, lahko slušatelji in slušateljice reflektirajo in izmenjajo svoje dosedanje bogate praktične izkušnje ter jih nato osmislijo in dopolnijo z novimi znanji za lažje soočanje z morebitnimi primeri nasilja v prihodnje. Na seminarju poskušamo preseči vse pogostejšo prakso podajanja hitrih receptov za odpravljanje problemov, ko smo soočeni s primeri nasilja v vrtcu in šoli. Strokovne delavce in delavke v šoli in vrtcu želimo predvsem poglobljeno seznaniti s tematiko nasilja, vpeto v širši družbeni kontekst, in jim tako omogočiti premislek o dilemah in problemih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri svojem delu v šoli in v vrtcu pa tudi izven.

 

Vsebina:

1 protislovja ničelne tolerance
2 nasilje v besedah in svoboda izražanja
3 nasilje v medijih
4 strukturno nasilje
5 pravni vidiki nasilja v vrtcu, šoli in družini
6 nasilje v družini
7 socializacija agresije in vrstniško nasilje

 

1. Protislovja ničelne tolerance. Ničelna toleranca do nasilja vsekakor ni neznano načelo na področju vzgoje in izobraževanja. Pogosto se z njim srečamo tudi v vzgojnih načrtih in drugih dokumentih vzgojnih in izobraževalnih ustanov. Ničelna toleranca do nasilja se zdi na prvi pogled neproblematično načelo, toda v okviru politik, ki sledijo temu načelu, je pojmovanje različnih družbenih problemov pogosto redukcionistično in enodimenzionalno. Zato so očitki in ugovori zoper takšne politike vse pogostejši, kajti obstajajo namreč situacije, ko načelo ničelne tolerance samo postane orodje strukturnega nasilja. V okviru tematskega sklopa bomo predstavili, kakšen je bil razvoj politike ničelne tolerance do nasilja, osnovne elemente načela ničelne tolerance in njene problematike ter kakšne so posledice njene vpeljave  na področje vzgoje in izobraževanja.

2. Nasilje v besedah in svoboda izražanja. V okviru tega tematskega sklopa se posvečamo sovražnemu govoru, svobodi izražanja, mikroagresijam in politični korektnosti. Sovražni govor obravnavamo kot obliko verbalnega nasilja v javnem diskurzu: kako ga konkretno prepoznamo, kako definiramo in ali se, končno, lahko proti njemu borimo? Kdaj trči ob pravico do svobode izražanja, kako ga od te pravice razmejimo? Zakaj vsako zaničevanje in žalitev še nista sovražni govor? Ga po naši zakonodaji in ustavi učinkovito preganjamo? V odprti razpravi se bomo dotaknili še zlasti njegovih artikulacij v odnosu do podobe begunca v času migrantske krize – kajti zdi se, da se je to zadnji primer njegove množične, še vedno trajajoče navzočnosti v slovenskem javnem prostoru. Pozornost bomo namenili tudi pojmom oz. pojavom mikroagresij. Z mikroagresijami označujemo kratke, vsakodnevne izmenjave, ki obsegajo izjave in vedenja od na videz nedolžnih opazk in kretenj do vedenjskih vzorcev, ki so zaničevalna sporočila posamezniku zaradi njegove pripadnosti točno določeni (praviloma marginalizirani) družbeni skupini. Obravnavali in razmišljali bomo tudi o političnih in pravnih ukrepih, še bolj pa o različnih družbenih in komunikacijskih normah in strategijah, ki se jih je oprijel krovni izraz »politična korektnost«.

3. Nasilje v medijih. Premislek in razprava bosta namenjeni  vidnim in nevidnim oblikam prikazovanja nasilja v medijih in posledicam takšnih predstavitev. Na kakšen način medijsko nasilje, skozi računalniške igrice, televizijo ali ogled filmov, vpliva na naše otroke in mladostnike, ali vzpodbuja njihova nasilna ravnanja in prepričanja? Na kakšen način zakonodaja regulira prikazovanje nasilnih vsebin in kakšen status imajo glede tega primeri, ki jih običajno jemljemo za mejne, kot so športno nasilje, prikazovanje ubijanja živali, poročila iz črne kronike, novice o samomoru posameznika? Ali smo dovolj pozorni na oblike sistemskega, institucionalnega nasilja in načine njihove normalizacije skozi medijske prezentacije?

4. Strukturno nasilje. Obravnavali bomo različne oblike direktnega nasilja (fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, nasilje v šolah itd.) nato pa se bomo osredotočili na strukturno nasilje. Uvodoma bomo podrobno predstavili bistvene značilnosti strukturnega nasilja in njegove ključne elemente. Za lažje razumevanje se bomo osredotočili na značilne globalne primere strukturnega nasilja, ki jih bomo nato v nadaljevanju aktualizirali še s primeri iz Slovenije. Predstavili bomo povezavo med strukturnim nasiljem in migracijami in podrobneje analizirani dve obliki te povezave: 1. institucionalizirane oblike (neo)rasizma in diskriminacije; 2. neformalne oblike (neo)rasizma in diskriminacije.

5. Pravni vidiki nasilja v vrtcu, šoli in družini. Tematski sklop se osredotoča na pravne vidike treh oblik nasilja: na nasilje nad zaposlenimi, nasilje v družini in vrstniško nasilje. Razdeljen je v dva dela. V prvem se posvečamo pravnim vidikom vrstniškega nasilja in nasilja v družini, v drugem nasilju nad zaposlenimi. Predstavili bomo naloge in dolžnosti VIZ in zaposlenih takrat, ko je zaznan sum nasilja nad otroki v družini in  kako se pravo spopade z različnimi oblikami nasilja nad otroki. Posvetili se bomo nadlegovanju na delovnem mestu. Seznanili se bomo s pravicami zaposlenih v primeru nadlegovanja na delovnem mestu. Pogledali bomo, kako so opredeljene različne oblike nasilnih ravnanj zoper zaposlene v VIZ. Obravnavali bomo pravne vidike diskriminacije, trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu ter kakšno pravno varstvo je zagotovljeno zaposlenim (kazensko, odškodninsko, delovnopravno).

6. Nasilje v družini. Nasilje v družini je družbeni problem, ki zajema zelo različne oblike ravnanja s številnimi negativnimi posledicami za posameznika. Obravnavali bomo definicije in oblike nasilja, kot jih opredeljuje Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Posebno pozornost bomo namenili psihološkim mehanizmom nasilja v družini ter posledicam, ki jih lahko ima za žrtev nasilja v družini. Ob tem bomo izpostavili tudi varovalne dejavnike, ki lahko prispevajo k boljšim izidom za žrtve nasilja v družini.

7. Socializacija agresije in vrstniško nasilje. Nasilje je eden od (skritih) delov življenja mnogih ljudi, toda kljub izkušnji nasilja lahko veliko ljudi kasneje zaživi varno in svobodno. Zaposleni v VIZ spremljajo otroke tudi v pomembnem procesu socializacije agresije. Ko prepoznamo vrstniško nasilje in pomagamo otroku, ki je doživel nasilje, in tudi otroku, ki je povzročil nasilje, večamo varnost otrok in spodbujamo njihov celosten razvoj. Tako delujemo preventivno, saj povečamo možnosti za njihovo varno življenje v odraslosti, v družini, starševstvu, službi. Zanimalo nas bo: kako lahko pomagamo otrokom pri socializaciji agresije? Kakšen je protokol ravnanja ob vrstniškem nasilju in kakšno je njegovo preprečevanje? Zakaj odraslim ni lahko, ko opazimo težave v odnosih ali nasilje med otroki?  Kakšne so dileme glede reflektiranja svoje izkušnje nasilja v otroštvu in mladosti (morda tudi v odraslosti) in kaj imajo skupnega žrtve in povzročitelji vrstniškega nasilja?

 

 

Koordinatorica: mag. Sabina Autor, Pedagoški inštitut

Izvajalke in izvajalci: Klavdija Aničić (Društvo za nenasilno komunikacijo), mag. Sabina Autor (Pedagoški inštitut), dr. Igor Bijuklič (Univerza na Primorskem, Fakulteta za management), dr. Aleš Bučar Ručman (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede), dr. Friderik Klampfer (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), dr. Maja Modic (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede), dr. Mitja Sardoč (Pedagoški inštitut), Iztok Štefanec (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), dr. Boris Vezjak (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), dr. Mojca Zadravec (zunanja sodelavka Pedagoškega inštituta), Saša Zorjan, MSc. (Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Psychologie).