Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog

 

 

 

AKTUALNA USPOSABLJANJA

 

Opis kvalitativnih ciljev:

V seminarju boste spoznali rezultate dosedanjih projektov in primere dobrih praks na  področju vključevanja otrok priseljencev in njihovih družin v vzgojno-izobraževalni proces, s poudarkom na že obstoječem didaktičnem gradivu za razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja. Na področju poučevanja slovenščine kot drugega jezika (SDJ) se boste seznanili z organizacijo pouka SDJ in najnovejšim gradivom za poučevanje SDJ. Učenje novega jezika okolja je uspešnejše, če je organizirano sistemsko in podprto z individualnim programom, v katerem se spremlja otrokov napredek, zato bo temu namenjena posebna pozornost. Seznanili se boste z izhodišči vključujoče pedagogike, s predlogi za uresničevanje medkulturnega dialoga v vzgojno-izobraževalnem procesu (medkulturne učne ure, medkulturne šolske prireditve) ter s predsodki kot oviro pri vključevanju. Usposobili se boste za razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, s ciljem razvoja medkulturne zmožnosti vseh prebivalcev. Pomembno izhodišče medkulturne vzgoje in izobraževanja je »ne o njih, ampak skupaj z njimi«, zato medse vedno povabimo priseljenko in priseljenca, ki vam bo predstavil/-a svojo osebno izkušnjo preseljevanja in vključevanja.

 

Vsebina:

1 dobre prakse vključevanja in uporabni rezultati projektov
2 sistemska podpora, individualni program
3 slovenščina kot drugi jezik
4 vključujoča pedagogika
5 stereotipi in predsodki
6 medkulturni dialog
7 medkulturna vzgoja in izobraževanje
8 osebna izkušnja priseljenke, priseljenca

 

1. Dobre prakse vključevanja in uporabni rezultati projektov. Spoznali boste različne primere dobrih praks na področju vključevanja otrok priseljencev in njihovih družin v slovenski vzgojno-izobraževalni proces in v lokalno okolje. Predstavili vam bomo izbrane projekte na področju vključevanja otrok priseljencev in medkulturnega dialoga, s poudarkom na prosto dostopnem gradivu, uporabnem v vzgojno-izobraževalnem procesu, npr. Eduka – Vzgajati k različnosti, Strokovne podlage, strategije in teoretske tematizacije za izobraževanje za medkulturne odnose ter aktivno državljanstvo, Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja, Izzivi medkulturnega sobivanja idr.

2. Sistemska podpora, individualni program. Med pomembnimi rezultati projekta Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja je razvita inovativna oblika sistemske podpore: uvajalnica in nadaljevalnica. Predstavili vam bomo konkretne primere izvajanja in primere dobrih praks, izhajajoč iz izkušenj in inovativnih pristopov na Osnovni šoli Koper, Osnovni šoli Livada, Ljubljana. Posebna pozornost bo namenjena oblikovanju in pisanju individualnega programa, ki predstavlja pomemben temelj za dveletno prilagojeno preverjanje in ocenjevanje znanja (ali za pedagoško pogodbo v srednješolskem izobraževanju). Pisanje oz. dopolnjevanje individualnega programa v krajših časovnih obdobjih (po možnosti v e-obliki, ki ga izpolnjujejo vsi učitelj, ki poučujejo določenega učenca) omogoča redno spremljanje napredka, posledično pa tudi ocenjevanje. V kolektivih osnovne šole se boste seznanili z možnostmi dveletnega prilagojenega ocenjevanja, v srednjih šolah s pedagoško pogodbo, v vrtcih pa z možnimi oblikami podpore in z drugimi dejavnostmi, ki prispevajo k vključevanju. Seznanili se boste z zakonodajnimi akti in smernicami, ki vplivajo na vključevanje. 

3. Slovenščina kot drugi jezik. Predstavili vam bomo gradivo za poučevanje slovenščine kot drugega jezika (SDJ), dostopno na slovenskem knjižnem trgu (ali v prosti prodaji ali v pdf-obliki). Še posebej bomo opozorili na priročnike, razvite poleg posameznih gradiv, ki so velikokrat tudi prosto dostopni na spletu. Predstavili bomo različne organizacijske in najbolj učinkovite možnosti za poučevanje SDJ. Poudarjamo, da so učitelji slovenščine vsi učitelji: vsak pri svojem šolskem predmetu razvija svoj strokovni jezik, spremljanje napredka pa se beleži v individualnem programu.

4. Vključujoča pedagogika. Spoznali boste temeljne principe vključujoče pedagogike, ki predstavlja pogoj za razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja. Ob praktičnih primerih boste analizirali pomen in vlogo inkluzije na ravni odnosov ter didaktičnih pristopov v pedagoškem procesu. Spoznali boste, kako pri vključevanju priseljencev graditi na svojem obstoječem znanju in kako vanj umestiti principe medkulturne vzgoje in izobraževanja. Izpostavili bomo posamezne načine vključevanja otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni proces, tako na ravni celotne šole kot pri posameznih učnih urah. Predstavili vam bomo primere nenasilne in spoštljive komunikacije za vzpostavljanje enakosti in sodelovanje v skupini.

5. Stereotipi in predsodki. Stereotipi in predsodki predstavljajo oviro pri vključevanju otrok priseljencev v razred in družbo. Pogovorili se bomo o vzrokih za nastanek in vzdrževanje stereotipov, predsodkov. Spoznali boste značilnosti stereotipov in predsodkov, se soočili s svojimi, spoznali, zakaj so tako trdovratni in kako jih presegati znotraj učnih ur. Pogledali bomo, na katerih področjih se pojavljajo predsodki in stereotipi, čemu služijo oziroma zakaj in kako vzdržujejo neenaka razmerja družbene moči. Predstavili vam bomo nekaj primerov ter dobrih praks s tega področja.

6. Medkulturni dialog. Predstavili vam bomo izhodišča za medkulturni dialog, kako ga misliti in živeti: upoštevajoč večjezičnost in večkulturnost v svojem šolskem prostoru, izhajajoč iz lokalne skupnosti in ljudi, ki so se priselili v lokalno skupnost/se vpisali na vašo šolo po priselitvi v Slovenijo iz drugih držav. Medkulturni dialog lahko mislimo le, če imamo partnerje, s katerimi govorimo in sodelujemo, za enakovredne. Medkulturnega dialoga ne uresničujemo le skozi kulinariko in folkloro, ampak predstavljamo tudi kulturne, športne, gospodarske idr. dosežke priseljencev v naši družbi. Seznanili se boste konkretnimi primeri, kako živeti raznolikost in kako uresničevati medkulturni dialog znotraj obstoječih vzgojno-izobraževalnih vsebin pri različnih šolskih predmetih ter kako razvijati medkulturno zmožnost vseh prebivalcev.

7. Medkulturna vzgoja in izobraževanje. Model medkulturne vzgoje in izobraževanja omogoča analizo stanja na posamezni šoli in podaja konkretne predloge za širšo perspektivo na področju vključevanja otrok priseljencev. V proces vključevanja vključuje vse akterje: učence, starše, učitelje (tako priseljene kot nepriseljene) in organizacije v lokalnem okolju. Model medkulturne vzgoje in izobraževanja, katerega cilja sta uspešnejše vključevanje otrok priseljencev in razvoj medkulturne zmožnosti vseh prebivalcev, je sestavljen iz sedmih kriterijev: 1. medkulturnost kot pedagoško-didaktično načelo, 2. sistemska podpora, 3. učitelji z razvijajočo se medkulturno zmožnostjo, 4. razvoj zavedanja o večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih, 5. medkulturni dialog na šoli; 6. sodelovanje s (starši) priseljenci 7. sodelovanje z lokalno skupnostjo.

8. Osebna izkušnja priseljenke, priseljenca. Oseba, ki se ni nikoli preselila in se začela učiti novega jezika okolja, si težko predstavlja, kako zapleteni in dolgoletni so procesi preseljevanja in vključevanja. Zato bomo v usposabljanje vključili osebno izkušnja priseljene osebe, ki nam bo predstavila izzive pri učenju SDJ, vključevanju v novo družbo ter podporo, ki jo posameznik potrebuje (domače, šolsko, lokalno okolje, društva idr.). Spoznali boste priseljenko ali priseljenca, ki se vam bo predstavil s svojo osebno izkušnjo preseljevanja in vključevanja.

 

Koordinatorica: dr. Marijanca Ajša Vižintin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Izvajalke in izvajalci: Sanja Antolič (OŠ Leskovec pri Krškem), Arbnore Avdylaj (ZRC SAZU, zunanja sodelavka), dr. Martina Bofulin (ZRC SAZU, ISIM), dr. Lidija Dimkovska (ZRC SAZU, zunanja sodelavka), dr. Jure Gombač (ZRC SAZU, ISIM, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko), Nataša Hanuna (DMC Cerklje na Gorenjskem), Vael Hanuna (ZRC SAZU, zunanji sodelavec), dr. Andreja Hočevar (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta), Mojca Jelen Madruša (OŠ Koper), mag. Sladjana Jović Mićković (OŠ Livada, Ljubljana), Ana Kotnik  (OŠ Trzin), Blanka Kovačec (OŠ Maksa Durjave Maribor), dr. Klara Kožar Rosulnik (ZRC SAZU, zunanja sodelavka), dr. Maja Lamberger Khatib (ZRC SAZU, zunanja sodelavka), Andreja Luštek (DRPD Novo mesto), dr. Vesna Mikolič (Znanstveno-raziskovalno središče, Koper), Arkan Al Nawas (Galerija in Društvo za kulturo in umetnost Diwan), Mojca Rebec Marinkovič (OŠ Antona Ukmarja, Koper), dr. Nataša Rogelja (ZRC SAZU, ISIM), dr. Klara Skubic Ermenc (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta), dr. Marijanca Ajša Vižintin (ZRC SAZU, ISIM), dr. Natalija Vrečer (ZRC SAZU, zunanja sodelavka) idr.